Boris Šolar: Živeti življenje podjetnika

V pisarni generalnega direktorja podjetja Četrta pot Borisa Šolarja visi zlati cepin – poklon sodelavcev ob 20. obletnici poslovanja uspešno »preplezane smeri četrte poti«, informacijskorazvojnega podjetja iz Kranja, ki med drugim »ve«, kdaj pride v službo več kot 300 tisoč ljudi, in omogoča gotovinsko in brezgotovinsko plačevanje javnega prevoza po vsej Sloveniji, razen v prestolnici.

Najin pogovor se začne z vznemirljivimi spomini na osvajanje Matterhorna, severne Triglavske stene in turnega smučanja v slovenskih in tujih gorah. Alpinizem in podjetništvo imata več stičnih točk, kot se zdi na prvi pogled: oba zahtevata popolno predanost in osredotočenost, zaupanje vase in v partnerja ter zdravo mero poguma. »Tudi v podjetništvu so bili divji časi, od zahrbtnosti poslovnih partnerjev do izgube celih trgov,« zatrdi Boris Šolar, ki je leta 1990 zapustil Iskro in ustanovil svoje podjetje Četrta pot, danes enega največjih razvijalcev informacijskih sistemov za plačilni promet in informacijske podpore kadrovskih procesov v Sloveniji.

Prvi produkt – registracija delovnega časa

»V tistem obdobju je socializem pešal, odpirale so se nove možnosti, dalo se je ustanoviti d. o. o., zato sem se s svojimi izkušnjami in znanjem odločil, da izstopim iz togega, prepočasnega Iskrinega sistema. S kolegom, s katerim sva se sicer leta 1993 razšla, sva ustanovila podjetje. Začela sva iz nič, ni bilo denarja, na začetku so bile tudi težave s kadri.« Šolar iz predala potegne staro vezje – centralo za registracijo delovnega časa za 20 tisoč ljudi. »Ponoči sem risal načrt, potem sem dva dni sestavljal vezje za računalniški procesor,« se spominja svojega prvega produkta, ki ga je uspel prodati kar svojemu nekdanjemu delodajalcu. »Po osamosvojitvi smo izgubili južne trge - odžagali smo si vejo, na kateri smo sedeli, zato smo se osredotočili na domači trg,« začne genezo Četrte poti.

Šolar je s svojima prvima zaposlenima, takrat še študentoma, danes direktorjem za področje poslovnih rešitev Samo Vehovcem in direktorjem področja sistemi Tomažem Frelihom, slovenskim podjetjem ponudil produkt spremljanja kadrov. »Začeli smo s platformo AIR za registracijo delovnega časa in pristopno kontrolo. Danes naš produkt KADRIS 4, ki ga razvijamo od leta 2000, omogoča celovito vodenje vseh postopkov: odpiranje zapornic in vrat, beleženje delovnega časa, nadur, uporabo avtomata za kavo, vklapljanje/izklapljanje alarmov, kadrovanje, planiranje delovnega časa, potnih stroškov, obračun plač – vse za zaposlenega od začetka do konca njegove zaposlitve. Vsi registrirni in kadrovski informacijski sistemi tečejo prek identifikacijske kartice ali telefonov NFC,« razloži.

Podjetjem pomagajo prihraniti čas in denar

Produkti Četrte poti pomagajo podjetjem pri organizaciji časa, kadrov, virov in jim posledično prihranijo denar. »To so produkti za srednje velika in velika podjetja. Na primer bolnišnica z dva tisoč zaposlenimi brez tega ne more delovati. Za naročnika naredimo plan za vse zaposlene, načrt njihovega dela, nadure, nočne ure, kdaj je bil kdo v službi, na katerem delovišču, beležimo odhode, službene poti, uporabo službenih avtomobilov, izobraževanja, stimulacije itn., vsi podatki se samodejno prenesejo v izračun plače. Razen denarja ne damo za plačo, vse ostalo naredimo mi,« se pošali in našteje nekaj večjih referenc: »Pokrivamo večino bolnišnic, zdravstvenih domov, potniških podjetij, banke, ministrstva in več kot 50 % velikih gospodarskih družb, kot so Lek, Mercator, Tuš, Letrika, Iskraemeco, Sava, Iskratel, Istrabenz turizem in drugi. Število naših naročnikov, ki je okoli 700, niti ne pove veliko, saj je na primer trgovska mreža z več kot 200 poslovalnicami po vsej Sloveniji, neprimerljiva z manjšimi podjetji.«

Ker je produkt KADRIS 4 sestavljen modularno, ga lahko uporabljajo tudi manjše firme z nekaj deset zaposlenimi; v tem primeru jim lahko ponudijo kadrovsko evidenco ali sistem vodenja delovnega časa. »Dejansko lahko premišljeno uveden kadrovski informacijski sistem bistveno izboljša bilanco podjetja. Izkušnje kažejo, da z njim podjetja prihranijo od nekaj deset do tudi več sto tisoč evrov na leto, odvisno od velikosti in dejavnosti,« dopolni Tilen Treven, direktor prodaje.

Nove tehnologije uvajajo med prvimi na svetu

Drugi segment razvoja in prodaje Četrte poti je plačilni promet v javnem potniškem prometu. Leta 1998 so Kranjčani prvi na svetu na avtobusih uvedli mobilne računalniške terminale CASIO. »Ves čas spremljamo, kaj počne svet, kam gresta internet in tehnologija. Hkrati poslušamo tudi naše uporabnike, ki povedo svoje zahteve in želje. Tehnologijo, ki šele prihaja, med prvimi, če že ne prvi, vključimo v naše produkte. Ko podjetje Philips Semiconductors, sedaj NXP, razvije nov čip, mi zanje razvijemo referenčne čitalnike za kartice, jih certificiramo po vsem svetu in od nas jih kupujejo podjetja, ki potem razvijajo podobne stvari kot mi. Medtem ko se pri nas šele v zadnjih letih govori o gostovanju v oblaku, naš sistem za plačilni promet na avtobusih že od leta 2007 teče v oblaku. Ko je leta 1996 na trg prišla brezkontaktna pametna plačilna kartica 'Mifare', smo bili med prvimi na svetu, ki smo jo dali v življenje. Vsi plačilni procesi v javnem potniškem prometu morajo delovati v realnem času, uporablja pa jih na sto tisoče ljudi,« izpostavi kompleksnost sistemov, ki jih razvijajo v Četrti poti.

Visoka dodana vrednost

»Produkti hitro zastarijo, ker jih hitro razvijamo. Stremimo k temu, da bi imele vse firme zadnjo programsko verzijo. Smo kot velika mačka: pritečemo, ujamemo, utrgamo lep kos in tečemo dalje. Moramo biti prvi, ker za nami že tečejo hijene, ki nas posnemajo ali se želijo okoristiti. Večkrat smo se opekli, ko smo poskušali sodelovati. Zato sami razvijamo, proizvajamo, prodajamo, montiramo in vzdržujemo svoje sisteme.«

»Vse, kar je aktivnega, naredimo sami, tudi strojno opremo (matične plošče, terminale). 30 ljudi dela v razvoju,« poudarja pomen vlaganja v znanje. »Dodana vrednost na zaposlenega je lani dosegla okrog 40 tisoč, letos bo predvidoma okoli 50 tisoč evrov. To je še vedno premalo, saj razvoj stane in mi nismo trgovina, a glede na to, da vse razvijemo sami in sami prodamo, to zagotavlja zdravo rast podjetja.«

Poslovni rezultati so plod znanja in dela

Leto 2000 je bilo v informatiki prelomno. »Vse računalniške sisteme je bilo treba na novo postaviti na dvojko.« Obseg poslov se je poznal tudi v prometu Četrte poti, ki je leta 1999 prvič presegel milijon evrov in nato vztrajno rasel. »Širilo se je delo na področju plačilnega prometa v javnem potniškem prometu. Zdaj naše elektronske plačilne sisteme z nekaj izjemami uporablja praktično celoten slovenski potniški promet.« Tega, zakaj kljub cenovno ugodnejši ponudbi v Ljubljani niso uspeli na javnem razpisu, Šolar ne komentira.

Promet je skokovito zrasel leta 2006 z 1,9 na 3,4 milijone, zadnja leta pa se – kljub krizi in izgubi zajetne vsote v raznih projektih v stečaju - vrti na okoli 4 milijonih. »Pomembno je to, da rastemo organsko. Vse smo naredili z lastnim denarjem. Razvoj financiramo sami, zato tudi prihaja do skokov v rasti – nekaj let razvijamo nov produkt, nato sledi komercialen pospešek. Lani se je promet glede na leto 2012 zmanjšal za 12 %, a ne v storitvah, temveč je bilo prodanega manj materiala. Letos smo naredili že več prometa s storitvami. V prihodnjem obdobju bomo z novitetami in pridobivanjem novih strank še povečevali promet. Ocenjujem, da bi lahko v letošnjem letu naredili stopnico z 1 do 2 milijona na okoli 6 milijonov evrov prometa,« predstavi Šolar poslovni izid Četrte poti po optimističnem scenariju. »Po realističnem scenariju bomo imeli nič do 10 % rasti, po pesimističnem pa od 10 do 15 % upad. Smo fleksibilni in imamo rezervo za zdravo poslovanje, tudi če kakšnega posla ne dobimo,« je miren Šolar.

Usmerjeni k ljudem

Zasebno tehnološko podjetje s sedežem v Kranju danes zaposluje 80 ljudi. »Če zaposlene angažiraš, da v poslu prepoznajo sebe in če so glede na rezultate primerno plačani, so tudi visoko motivirani za delo. Veliko pozornosti posvečamo timskemu delu, izobraževanju in tudi neformalnemu druženju.« Četrta pot je prejemnik priznanja finalista Zlate niti za dobrega zaposlovalca. »To sem vzel kot zunanji, objektiven pogled na naše poslovanje. Pri toliko ljudeh sta vedno eden ali dva, ki sta negativno nastrojena. Lani smo dosegli visoko povprečno oceno zadovoljstva zaposlenih s poslovanjem in delovanjem podjetja. Prek kandidature  spoznaš, kaj ti manjka in spremeniš na bolje ter s tem zaposlene še bolj motiviraš za delo.« Svojo usmerjenost k ljudem izkazuje Četrta pot tudi z vrsto družbeno odgovornih projektov, od donacije kranjski porodnišnici in novi kranjski knjižnici do štipendiranja mladih talentov.

Z razvojem za NXP v svet

»S slovenskimi podjetji, s katerimi delamo, smo tudi v tujini. Naše plačilne sisteme v potniškem prometu uporabljajo v Zenici in Samoboru, januarja smo podpisali pogodbo za Hrvaške železnice. Preveč nas stane razvoj, da bi lahko več investirali v tujini. Produkt imamo verjetno boljši, a so zato stroški poslovanja večji, saj kupci zahtevajo lokalno prodajo in podporo, izobraževanje, servis. Glede na to, da s podjetjem NXP sodelujemo pri razvoju kartične tehnologije, bomo lahko tudi preko njih določene posle izpeljali s podjetji iz tujine,« razkrije nekaj strateških planov.

Ko na vse nepredvidljive situacije pripravljenega alpinista in poslovnega mačka povprašam, kaj je bil v 24 letih njegovega poslovanja največji izziv, odgovori, da zagotovo uvedba kartice DARS. »V 40 delovnih dneh smo razvili, izdelali in inštalirali celoten sistem za elektronsko plačevanje cestnin s pametnimi karticami. Leta 2003 smo bili med prvimi na svetu, ki smo uvedli pametne identifikacijske kartice za cestninjenje. To je bil svojevrsten rekord,« je ponosen.

Živeti življenje podjetnika

Šolar ima zadnja leta spet nekoliko več časa za alpinistične avanture, smučanje, gobarjenje, vrtnarjenje in potovanja. V podjetju so namreč vzpostavili organizacijsko shemo s štirimi organizacisjkimi enotami in posledično področnimi direktorji. »Vse sem naredil tako, da lahko podjetje funkcionira brez mene in ne kot Šolar s. p. S tem sem dosegel, da me dnevna opravila obidejo. Moj delavnik se je zreduciral z nekoč nemogočega, praktično neprekinjenega delovnega časa, do tega, da imam zdaj bolj nadzorno funkcijo. Zanimajo me finance, kadri, medsebojni odnosi, razvoj, ukvarjam se s strateškimi posli in spremljam poslovanje, pazim, da ni večjih odklonov.«

Vizija Četrte poti je razviti najboljši informacijski sistem, ki ga podjetja potrebujejo za upravljanje svojih zaposlenih in vseh procesov. Šolarjevi poslovni cilji do leta 2020 pa so: »Da se še naprej organsko razvijamo. Da bi obdržali standard, ki ga imamo danes in da bi lahko mlade potenciale, ki jih imamo, do konca sprostili. Še naprej iti s časom in v koraku s svetom tehnologije in ostati v prvi vrsti. Cilj je okrepiti še izvozni del. Če bo trg deloval, bodo sledili tudi poslovni rezultati,« je prepričan, zasebno pa si želi, »da ostanemo prijatelji, gremo kdaj skupaj v hribe in da bomo vsi zdravi skupaj dočakali to številko 2020.«