Identifikacija s prstnim odtisom: da ali ne?

Pri svojem delu se skoraj vsakodnevno srečujemo z vprašanji o uporabnosti in zakonitosti identifikacije s prstnim odtisom. Ker je tema očitno zanimiva za širši krog uporabnikov identifikacijskih sredstev, naj tokrat na kratko pojasnimo, kakšna je zakonska ureditev tega področja.

Identifikacija s prstnim odtisom spada med t.i. biometrijske ukrepe, katerih uporabo ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ta določa, da se biometrijske ukrepe lahko izvaja le, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne tajnosti. Izvajajo se lahko samo nad lastnimi zaposlenimi, če so bili o tem predhodno pisno obveščeni. Uporabnik oziroma upravljalec osebnih podatkov pa mora predhodno obvezno pridobiti odločbo Informacijskega pooblaščenca.

Opisana določila veljajo za javni in zasebni sektor. Uporaba identifikacije s prstnim odtisom brez odločbe Informacijskega pooblaščenca pomeni kršitev omenjenega zakona, za kar so predvidene globe od 200.000,00 SIT do 500.000,00 SIT za odgovorne osebe pravnih oseb in globe od 1.000.000,00 SIT do 3.000.000,00 SIT za pravne osebe.

Poleg zakonskege ureditve pa ima uporaba identifikacije s prstnim odtisom tudi uporabniške in tehnične prednosti in slabosti, o čemer bomo pisali ob drugi priložnosti.